Živali pozimi

DLAKA

Narava jeseni deloma že sama poskrbi za pripravo psa na zimo z menjavo dlake. Kuža praviloma menja dlako spomladi in jeseni, čeprav tudi to ne drži več tako kot včasih, kot tudi vreme in temperature niso več to, kar so včasih bile. Jeseni pes »sleče« poletni kožuh in si »obleče« zimskega. To menjavo dlake lahko pospešimo s kopanjem psa – da se hitreje »sleče« in pospešimo rast dlake z vitaminsko kuro in dodatkom omega 3 in omega 6 maščobnih kislin.

Pozimi sta koža in dlaka bolj suhi kot poleti zaradi centralnega ogrevanja oz. zaradi bolj suhega zraka. To se zlasti opazi pri psih, ki živijo z nami v stanovanju. Tu spet pomagajo omega 3 in omega 6 maščobne kisline, ki so v olivnem olju ali v obliki kapsul kot dodatek k hrani. To pomeni, da psom lahko v primeru menjave dlake ali suhe kože dodajamo pol do dve žlički olivnega olja v hrano, odvisno od velikosti psa. Bolj kvalitetne pasje hrane že imajo dodane te maščobne kisline. Na suho in občutljivo kožo zelo blagodejno deluje tudi dodatek ovčetine v hrani ali hrana, ki vsebuje le ovčje meso. Ta je namreč bogata z lanolini, ki tudi mastijo presuho kožo. Komercialne hrane na tržišču večinoma bazirajo na piščančjem mesu, ovčetino imajo kot dodatek, če pa si želite izključno ovčje meso, boste morali malo bolj pobrskati med kvalitetnimi hranami.

HRANA:

Ko smo že pri hrani, naj povemo, da je razlika med hranjenjem psa pozimi ali poleti. To velja predvsem za zunanje pse. Ti pozimi potrebujejo večjo količino bolj kalorične hrane. Svetujem, da pozimi hranite s hrano za aktivne pse. Najbolj praktično je hranjenje z briketi, ker vsaka druga hrana, če je pes ne poje takoj, pozimi zmrzne. Ravno tako zmrzne voda, zato jo menjajte večkrat na dan. Na trgu se dobijo posebne posode na električno gretje, da voda ne zmrzuje.

TEMPERATURNE RAZLIKE:

Pri izhodih naj psi tako kot mi oblečejo plašč. Kratkodlake in majhne pasme so najbolj »zmrznjene« sorte. Imajo največjo površino glede na telesno težo in najhitreje izgubljajo telesno toploto. Nič ni nenavadnega, če pozimi vidimo majhnega kužka s plaščkom, velikega kratkodlakega psa s plaščem pa že težje najdemo. Tudi njim ga lahko privoščimo in spregledamo muzanje mimoidočih. Nekateri psi plašča ne marajo. Tu si lahko pomagamo tako, da psa kar najhitreje ogrejemo z gibanjem ko pridemo na mraz. Idealno je metanje žogice ali palice, da pes teče in se tako ogreje. To zna biti težavno, če stanujemo npr. tik ob cesti, kjer ni prostora za tako igro ali psa ne moremo spustiti z vrvice. Poskušajmo psa obleči do prvega travnika, ga tam sleči in nato intenzivno »razmigati«. Vsekakor lahko bolj intenzivno migamo tudi mi.

UTA, LEŽIŠČE:

Pozimi kužku privoščimo toplo in mehko ležišče. Izbirajte naravne materiale, ki so bolj prijetni. Pri psih z občutljivo kožo ali alergikih se izogibajte penasti gumi kot polnila, ker je na to največ kontaktnih alergij. Zunanji psi morajo imeti primerno veliko in izolirano uto, da jo lahko segrejejo. Primerno veliko pomeni NE PREVELIKO! Uta naj bo za tretjino višja od telesne višine psa in široka za pasje telo. Ima naj predprostor, da zadrži veter (glej skico). Stene naj bodo dvojne z izolacijo in uta naj bo dvignjena od tal, da ni vlažna. V uto damo ležišče. Psi ga pozimi radi sprejmejo, poleti pa ga bodo zvlekli ven. Na vhod obesimo kakšno zaveso, da zadržimo veter in toploto. Nekatere pasme so rojene oz. narejene za mraz. Ti psi pogosto ute sploh ne bodo uporabljali in tudi ležišča ne bodo marali. Psi, ki stalno bivajo zunaj so bolj zdravi, ker ne doživljajo temperaturnih šokov in so na svežem zraku. Njihova dlaka je gostejša. So pa bolj osamljeni, ker nimajo tako pogoste družbe lastnika kot psi v stanovanjih.

TAČKE:

Ko zapade sneg in pločniki poledenijo, jih ljudje solijo. Mi hodimo po soli s čevlji, psi pa z »bosimi« nogami, Prav je, da pasje tačke pozimi zaščitimo pred soljo. Namažemo jih z zaščitnimi kremami in jih po sprehodu dobro splaknemo z vodo. Drseče poti, led in sneg so tudi vzrok za prerezane blazinice in zatrgane 5. kremplje ( volčje kremplje). Oboje je potrebno šivati po možnosti še sveže rane. Zato nikar ne odlašajte z obiskom pri veterinarju. Volčje kremplje se pri večini pasem odstranjuje že pri mladičih. Če pa temu ni tako, pa je priložnost ob taki poškodbi, da se ti prsti odstranijo.