Živali poleti

Poleti je potrebno živalim zagotoviti senco in predvsem dovolj sveže in čiste vode. Navadno imajo živali zaradi vročine znižan apetit in čez dan niso tako živahni. Če svojega ljubljenčka prevažate z avtomobilom mu zagotovite ali odprto okno ali klimo.

Priporočamo, da mačke, ki imajo bele dlake po ušesih namažete s kremo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem, da zmanjšte tveganje za razvoj kožnih oblik raka. Na naši kliniki imate na voljo tudi hladilne blazine, ki bodo vaše ljubljenčke sproščale in ohlajale.

PSA PIČI OSA ALI ČEBELA

Spomladi in poleti se pogosto srečamo s pikom ose ali čebele. Ponavadi v smrček ali taco, saj jo radovedni nosek stisne ali vzame celo v gobček. Ob piku gobček zateče. Če zateče samo gobček na tisti strani, kjer je bil pik, potem se poslužimo mrzlih obkladkov. Drgnjenje s čebulo na mestu pika, tako kot pri ljudeh, za psa ne pride v poštev, ker se nam bo uprl ali zbežal. Če pa zateče cel gobček in oči, po telesu pa dobi bule (koprivnica), potem gre za alergičnio reakcijo na pik. V tem primeru pohitimo k najbližjemu veterinarju, da pes dobi injekcijo proti alergični reakciji. Najbolje je, da dobi kortikosteroide v večjih odmerkih v žilo ali mišico. Kadar vemo, da je naš pes alergičen na pik, je najbolje, da svojega veterinarja poprosimo, da nam da zdravila proti alergiji za domov – pri nas lastnike oskrbimo s tabletami Medrola- in v primeru pika sami takoj potisnete tablete v gobček. Pri sistemski alergični reakciji lahko v redkih primerih pride tudi do anafilaktičnega šoka in če se ga ne zdravi, lahko kuža tudi pogine.

VROČINA IN KOPANJE

Naši pasji prijatelji so eni bolj, drugi manj kosmati. Tisti bolj kosmati so ponavadi (razen yorkijev, maltežanov,…) prilagojeni bolj za mrzle kot za vroče dni in jim je poleti zelo vroče. . Psa pred vročino ščiti dlaka kot Arabca ruta. Vedno moramo imeti v mislih, da se pes lahko hladi samo skozi jezik in da ima žleze znojnice samo na blazinicah, kjer se znoji in se težje ohladi kot mi.

Da jim olajšamo poletje je zelo pomembno, da poskrbimo za dovolj globoko senco, vedno svežo vodo, dobi se tudi mrzle blazine in ovratnike za pse, ki jih hladijo. Ko je zelo vroče, jih zmočimo z vodo ali jih pokrijemo z veliko mokro brisačo. . Večina psov ljubi vodo v obliki kakšnega potočka, da se uleže vanj in ohladi. Izogibamo se gibanju po vročini in se odpravimo na sprehod v večernem hladu.

Poleti se z veseljem ohladimo v morski vodi, kjer se nam rad pridruži tudi naš kuža (seveda ne vsak). Sami vemo, kako nas sol grize, če je ne speremo sproti s telesa. Kako močno pa grize šele psa, ki jo ima med svojo dlako. Tuširanje po slani kopeli je obvezno saj sol draži kožo in jo suši, pes lahko dobi prhljaj ali ekcem, ki srbi, pes se nato praska ali grize in si še dodatno poškoduje kožo. Dobimo vnetje in obisk pri veterinarju. Prva pomoč pri vnetjih in površinskih praskah in ranah je jod, ki ga imejmo vedno s seboj. Zato je obvezno spiranje psa s sladko vodo vsaj vsak večer po kopanju in kopanje s šamponom vsaj po 14-tih dneh, če še ni konec dopusta ali doma. Nekateri psi imajo občutljivo kožo, take kopamo s šamponom pogosteje. Uporabimo blag, kvaliteten šampon za pse, ki ga po možnosti kupimo v specializiranih trgovinah ali pri veterinarju. Če kuža po kopanju dobi prhljaj, se kopanju izogibajmo. Nekateri psi se začnejo praskati že zaradi tega, ker so mokri. Pri takih uporabljamo suhe šampone in jih na morju ne spustimo v vodo.

TOPLOTNI UDAR

Toplotni udar se v poletnih mesecih kaj hitro pripeti. Gre za pregretje organizma. Posebej nevarno je, če psa pustimo v zaprtem avtomobilu – sploh če je parkiran na soncu. Lahko se pripeti zaradi telesne aktivnosti v vročem in vlažnem okolju. Nekoč sem bila priča, kako je na pasji razstavi rotweiller doživel toplotni udar. V razstavnem kroguje najbrž moral teči kar nekaj krogov, da je pokazal gibanje, nato so ga lastniki pripeljali v senco na travo in mu ponudili vodo. Za psa so lepo poskrbeli, vendar je kljub temu dobil toplotni udar. Pes je pohitreno dihal, se slinil legel in začel veslati s prednjimi nogami. Drugi znaki so še bruhanje, mišični krči, lahko izguba zavesti.

Pri toplotnem udaru odpove toplotna regulacija oz. mehanizmi, ki odvajajo odvečno toploto. Temperatura v organizmu zraste nadpovprečno, telesna tkiva potrebujejo več kisika kot ga lahko dobijo, zato pride do poškodbe celic in posledično največkrat do odpovedi ledvic ali srca. Prva pomoč je aktivno hlajenje. Psa polivamo s hladno vodo – ne mrzlo in čimprej poiščemo veterinarsko pomoč, da dobi dodatno zdravljenje. Veterinar poskuša čimbolj zmanjšati škodo, ki jo toplotni udar zada organizmu. Živali, ki so bolj podvržene toplotnemu udaru so starejše, srčni bolniki, dehidrirane in debele, lahko pa gre tudi za povečano individualno občutljivost.

POTOVANJE S PSOM

Odpravljamo se na izlet ali dopust. S sabo vzamemo tudi našega kosmatega družinskega člana. A kako bo prenesel potovanje?

Če smo psa že od malega pridno navajali na vožnjo v avtomobilu in smo ga peljali z njim tudi na kakšen krajši izlet, potem se naš kuža v avtu rad vozi. Če smo ga vedno odpeljali samo k veterinarju, kjer je dobil »piko«, potem vožnje ne ljubi preveč. Če pa mu je povrhu vsega še slabo, mu avto predstavlja nekaj neprijetnega. No, če velja zadnje, moramo na to misliti že veliko pred dopustom in s postopnim privajanjem psa na avto psu narediti avto in vožnjo prijetno. Npr. Odpremo prtljažnik in mu v njem postrežemo z njegovo najljubšo kostjo, ne da bi ga kam odpeljali. To ponavljamo, dokler se pes avta ne boji več, nato začnemo s krajšimi vožnjami na bližji travnik, kjer doživi prijeten sprehod. Če je vožnja kratka, mu po vsej verjetnosti še ne bo slabo in postopoma bo lažje prenesel tudi daljše vožnje.

Če je psu v avtu slabo, se poslužimo pasjih ali človeških tablet proti slabosti. Kadar potrebujete tablete za daljšo vožnjo se vam splača kupiti nekoliko dražje pasle tablete proti slabosti, saj učinkujejo 24 ur. Za krajše vožnje se lahko poslužimo tudi otroških tablet, ki jih dobimo v lekarni. Drugače pa ima nekaj takega učinka tudi sivka.

Pred vožnjo avto vedno prezračimo in ga primerno ohladimo. Med vožnjo ne odpiramo okna, saj pes hitro stakne vnetje oči in ušes. Najbolje je zmerno klimatiziran avto. Med vožnjo se večkrat ustavimo za lulanje in pitje vode.

Pes naj ima pred potovanjem prazen želodec ali naj poje zelo majhen obrok.

KAJ VZAMEMO S SEBOJ NA POT

Tako kot imamo zase vedno s seboj osebno lekarno, jo imejmo tudi za psa. Sem sodi jod ali kakšno drugo razkužilo – npr. klorheksidin na vodni osnovi, ne z alkoholom; sterilno gazo, vato, obvezo, elastičen povoj, levkoplast; če imate dovolj prostora vzemite tudi elizabetin (plastičen) ovratnik, pinceto za klope, navadno pinceto in škarje. Po potrebi imejte s seboj tudi sredstvo proti bolham in klopom, ter pribor za osebno higieno – krtača, glavnik, šampon, posode za hrano in vodo, hrano, ki je je pes navajen, ležišče, ter dokumente (potni list). Obvezno tudi vodo za med potjo.