VNETJE ZUNANJEGA SLUHOVODA

Zdrav sluhovod je bledo rožnat in čist. Kadar opazimo, da se iz sluhovodov izločajo večje količine masla, ki je rjavo ali črno, je prav, da pomislimo na vnetje. Veliko psov vnetja sploh ne pokaže in tiho trpi bolečine v ušesih. Ne pokažejo nobenih znakov vnetja, ki so opisani spodaj, zato je prav, da smo na to pozorni mi.

Kakšni so znaki vnetja? Večja količina temnega masla ali celo gnoj, otresanje z glavo, praskanje za uhlji ali po vratu, v hujših primerih držanje glave postrani. Sluhovod je lahko zaradi vnetja in otekline popolnoma zaprt in moramo naprej zdraviti s tabletami, preden lahko uporabimo kapljice za uho.

Naj še enkrat poudarimo, da vnetje sluhovodov srbi in boli.

Zakaj pa pride do vnetja?

Zunanji sluhovod je del kože. Ni sluznica kot mislijo mnogi. Zato je povezan s težavami na koži.

Poznamo več različnih vzrokov:

V vročih poletnih dneh se pes potaplja z glavo v vodo. Če ima kuža viseče uhlje, se sluhovodi ne posušijo in ostajajo dalj časa vlažni. To vzpodbudi razvoj glivic, ki se hranijo z ušesnim maslom, zato pride do prekomernega razmnoževanja le teh. Ko število glivic preseže določeno mejo, pride do vnetja. Tu je pomembno, da vnetje najprej zdravimo pri veterinarju. Zdrava ušesa po namakanju v vodi posušimo, v sluhovode pa vlijemo čistilo za ušesa, ki vsebuje snovi za osušitev sluhovodov. Tako lahko psu privoščimo kopeli brez vnetih ušes.
Ušesa lahko tudi prehladimo, če psa vozimo z avtom in odprtim oknom. Pes seveda moli glavo ven in uživa v vetru, vendar sledi vnetje oči in ušes.
Alergija je najpogostejši vzrok vnetja sluhovodov. Praksa je pokazala, da gre večinoma za alergijo na hrano, kadar so vneta ušesa. Zato je pomembno, da predvsem pri ponavljajočih vnetjih sluhovodov obiščete dermatologa, ki bo odkril vzrok.
Moteno delovanje ščitnice vodi do sprememb na koži in do vnetja ušes
Mastna seboreja povzroča povečano izločanje masla v sluhovodih. To je hrana za glivice, ki se ponavadi namnožijo in povzročijo vnetje.

POVZROČITELJI VNETJA

Povzročitelji vnetja so lahko paraziti, bakterije ali glivice, lahko pa je prisotnih več povzročiteljev hkrati.

Povzročitelja vnetja moramo vedno identificirati, da vemo, kakšna zdravila moramo uporabiti in koliko časa je potrebno zdraviti. Iz sluhovodov veterinar vzame bris in ga pogleda pod mikroskopom ali so povzročitelji vnetja bakterije ali glivice. Največjo skrb nam povzroča zdravljenje paličastih bakterij, ki so lahko tudi zelo odporne na zdravila in je zdravljenje samo zato dolgotrajno. Pomembna je tudi kontrola po zdravljenju, saj veterinar pogleda ali so sluhovodi pozdravljeni do konca ali je zdravljenje potrebno podaljšati? Tudi tu je dobrodošel bris sluhovodov.

ZDRAVLJENJE

V vnetih sluhovodih je večja količina masla, ki se izloča zaradi draženja vnetnih produktov. Pomembno je, da sluhovode spere veterinar, nato pa doma lahko s čistili za ušesa očistimo sluhovod, preden vnesemo kapljice. Pri hudem vnetju, ko je sluhovod zaprt, si pomagamo s tabletami proti vnetju, da se sluhovod toliko odpre, da lahko začnemo zdraviti s kapljicami.

Kapljic se poslužujemo zato, ker z njimi dosežemo večjo koncentracijo zdravila na mestu vnetja kot s tabletami.

Pri pregledu je tudi važno, da veterinar pogleda ali je bobnič cel in ali je kakšno vnetje tudi za bobničem, saj se, če ni pravočasno zdravljeno, seli tudi v srednje in v notranje uho. Pri predrtem bobniču spiramo sluhovode s fiziološko raztopino in zdravimo vnetje s tabletami.

Običajno zdravljenje nekompliciranega vnetja traja 10-14 dni, trdovratne infekcije pa tudi do 6 mesecev.

KOMPLIKACIJE PRI VNETJIH

Komplikacije se pojavijo:

• kadar vnetje ni dovolj hitro odkrito in zdravljeno. Pride lahko do predrtja bobniča in vnetij srednjega in notranjega ušesa. Zdravljenje je dolgotrajno.
• kadar zdravimo prekratek čas. Klinični znaki vnetja prenehajo po treh dneh, zato lastniki

pozabijo na kapljice, češ, saj je že v redu, vnetje pa ni pozdravljeno do konca in se čeznekaj časa ponovi. Prekratek čas dajanja vedno znova in znova vodi do tega, da se razmnožijo bakterije, ki so odporne na kapljice, ki jih vnašamo oz. so odporne na veliko zdravil. V tem primeru je potrebno vzeti sterilen bris in ga poslati v laboratorij, da ugotovijo točno vrsto bakterij in preizkusijo na katera zdravila je še občutljiva t.i. antibiogram. Taka vnetja zdravimo z zdravili na katera bakterije še niso odporne. Naj poudarim, da je tako zdravljenje bistveno bolj naporno, vnetje za psa veliko bolj boleče in strošek zdravljenja precej višji kot če se že takoj držimo navodil veterinarja, zdravimo do konca in pridemo na kontrolo.