Toplotni udar

Končno so tu poletni meseci in sonce nam je prijazno postreglo s prijetnimi temperaturami okoli 25 stopinj C. Ravno prav pred poletno pripeko.

Skozi vrata ambulante stopi družina z angleškim buldogom, vsa zaskrbljena, ker pes ne pride do zraka in obupano lovi sapo. Usta ima na široko odprta, čisto rdeče sluznice in komaj stoji na nogah.

Veterinarka psa skrbno pregleda in ugotovi, da ima temperaturo 41oC, ter slaboten pulz, kar pomeni, da je pes v šoku in pregret. Diagnoza je lahko poleg hude infekcije tudi toplotni udar, vendar so lastniki povedali, da je pes naenkrat tako začel dihati, prej pa je bil povsem zdrav. Veterinarka sprašuje lastnike, če je bil pes kje na soncu, vendar lastniki to zanikajo. Po pogovoru hčerki le priznata, da sta na hitro po nekaj skočili in psa kratek čas pustili v avtu. Zunaj res ni nobene pripeke in bi res bilo čudno, da bi se pes pregrel. No, pa vendarle je prišlo do toplotnega udara. Tudi pri zmernih temperaturah je bil kratek čas v avtu dovolj, da je pes, ki je podvržen k temu dobil toplotni udar.(Mimogrede temperatura v parkiranem avtu na soncu lahko doseže tudi krepko čez 60oC.)

Hipertermija je stanje, ko se telesna temperatura dvigne nad normalno.

Normalna telesna temperatura pri psu je 38-39oC, če jo merimo rektalno (s termometrom 2-3cm globoko v anusu). Hipertermija je lahko zaradi vnetja v telesu, npr. bakterijske infekcije, temu rečemo, da ima pes vročino. Hipertermija pa lahko nastane tudi zaradi nevnetnih stanj. Zaradi prevelike telesne aktivnosti, prevelike količine ščitničnih hormonov, poškodbe hypotalamusa (del možgan, ki uravnava telesno temperaturo)

Tip hipertermije je tudi maligna hipertermija. To pomeni, da mehanizmi uravnavanja telesne toplote v telesu ne delujejo normalno. Do tega privede mutacija gena, ki uravnava metabolizem kalcija v telesu. Pasme kot so labradorec so temu najbolj podvržene. Podvrženi psi odreagirajo s povišano temperaturo predvsem na stres in pa na določene snovi v hrani in zdravilih, npr. na kofein in določene anestetike (npr.halotan, ki ga ne uporabljamo več).

Do toplotnega udara pride, ko normalni mehanizmi uravnavanja toplote ne zmorejo več ohladiti telesa zaradi previsokih temperatur. Temu so podvrženi predvsem psi, za razliko od mačk. Lahko prizadane vse pasme in vse starosti, vendar so labradorci, dolgodlake pasme in kratkogobčne pasme bolj podvrženi temu.Toplotnemu udaru so podvrženi bolj mladi psi kot starejši.

ZNAKI TOPLOTNEGA UDARA

• Pohitreno dihanje, pohitreno bitje srca
• Rdeče sluznice
• Slinjenje, bruhanje
• Zanašanje zadnjih nog zaradi slabosti
• Mišični krči, veslanje z nogami
• Šok, izguba zavesti
• Koma in smrt

Pri toplotnem udaru pride lahko do poškodb notranjih organov – poškodbe jeter, akutna odpoved ledvic, nabiranje tekočine v pljučih, v možganih, poškodba srčne mišice in skeletnih mišic.

PRVA POMOČ

Psa čimprej ohladimo. Polivamo ga z mlačno vodo, ovijamo v mokre brisače, mu ponudimo vodo za pitje (ne vlivamo mu vode v gobec!). Voda mora biti hladna (mlačna), a ne ledena, ker ledena voda povzroči krčenje žil na površini in posledično zadrževanje toplote v telesu, tako da je učinek ravno obraten. Pazimo, da psa s polivanjem vode ne prestrašimo. Telesno temperaturo psa moramo med ohlajanjem spremljati vsakih 5 min. Ko doseže 39oC, psa nehamo ohlajati, ga obrišemo in merimo temperaturo naprej.

Psa obvezno peljemo k veterinarju, da preveri, če je prišlo do poškodb notranjih organov in če je prišlo do motenj v strjevanju krvi. Glede na izvide bo dal ustrezno zdravljenje, lahko pa se zgodi, da mora pes ostati nekaj dni pri veterinarju. Za pse, ki so doživeli toplotni udar, je bolj verjetno, da ga bodo še kdaj, zato je zelo pomembno, da ga poskušamo preprečiti.

RIZIČNI FAKTORJI

• Nagnjenost k toplotnemu udaru ali že doživet toplotni udar
• Zelo mlad ali zelo star pes
• Neprilagojenost klimatskim razmeram (npr. dolgodlaki psi, polarni psi v vročem geografskem območju)
  debelost
• bolezen srca ali pljuč
• Povečan nivo ščitničnih hormonov
• Kratkogobčne pasme
• Gost kožuh
• Dehidracija, pomkanjkanje vode