Bolezni prebavil (GASTROENTEROLOGIJA)

Prebavne težave pri psu so lahko zelo blage, lahko pa pride do nevarnih stanj, ki jih povzročajo tujki v črevesju ali pa zasuk želodca.

DRISKA IN BRUHANJE

Med blažje prebavne motnje sodijo driska in bruhanje. Oboje lahko nastane zaradi tega, ker je kuža pojedel kos mrhovine, lizal posoljen sneg, se najedel dobrot na pikniku ipd.. Take prebavne težave ponavadi minejo same. V tem primeru žival postimo en dan ali ji damo na voljo lahek obrok (sluzasto razkuhan riž in pusto piščančje meso ali dietne brikete za drisko). Voda, ki je na voljo naj bo postana. Če je poleg driske tudi bruhanje, naj se pes zbruha. Med epizodami bruhanja mu ne ponujamo vode ali hrane, saj le to zdraži želodec in pes še bolj bruha. Ko se bruhanje umiri mu lahko čez čas ponudimo zelo majhne količine postane vode. Če mu to ne zdraži želodca, mu vodo ponudimo večkrat in količino počasi večamo.
Ob tem smo pozorni na splošno stanje psa. Če je pes zelo slab, ga pri tem napihuje, ima krče ali kaj podobnega, potem ne čakamo, da bruhanje mine, temveč takoj poiščemo veterinarsko pomoč, saj gre lahko za bolj resno stanje (npr. torzija želodca). Če je bruhanje zelo intenzivno, lahko pes dehidrira in mu je potrebno nuditi infuzijo. Če ima poleg bruhanja tudi krče gre lahko za zastrupitev. Bruhanje je lahko znak tudi drugih bolezni v telesu (npr. bolezen ledvic). V teh primerih takoj poiščemo veterinarsko pomoč.
Enako ravnamo pri driski. Pri driskah, ko se pes še dobro počuti, ga postimo en dan oz. mu damo dietno hrano, če pa se pes počuti slabo, poiščemo veterinarja takoj.Zelo pomembno je, da mladiče majhnih pasem, ki začnejo bruhati ali driskati takoj odpeljemo k veterinarju, saj ti zelo hitro dehidrirajo in padejo v hipoglikemijo (premalo sladkorja v krvi).
Driska ima lahko izvor v tankem ali debelem črevesju.Če gre za vnetje tankega črevesja, je driska tekoča, pes iztreblja parkrat na dan večje količine blata. Blato je rjavo ali rumeno in ni krvavo ali sluzasto. Lahko je tudi zelo temne barve.
Pri vnetju debelega črevesja je blato ponavadi bolj kašasto, pes iztreblja večkrat na dan čisto majhne količine blata ali pa se samo napenja. Zaradi vnetja ima občutek, da ga kar naprej tišči na blato, črevo pa je dejansko prazno. V blatu je lahko prisotna sluz in sveža kri, kar lastnike zelo prestraši, vendar ni razloga za paniko. Samo vnetje debelega črevesja lahko sproži tudi bruhanje, čeprav z želodcem samim ni nič narobe.Vzroki za drisko

Drisko povzročajo lahko zajedalci, virusi in bakterije. Ponavadi se pravega vzroka pri driskah ne ugotavlja, razen če gre seveda za resnejša stanja kot so npr. dolgotrajne driske, ki ne reagirajo na zdravljenje ali ko pes vidno shujša.Če driska ali bruhanje ne prenehata po enem ali dveh dneh, potem poiščemo veterinarsko pomoč tudi v primeru ko se naš pes sicer še vedno dobro počuti. Veterinar bo glede na starost in klinične znake zdravil drisko. Tako se bo npr. pri mladiču odločil za sredstva proti parazitom in probiotike, ali pa tudi za antibiotike in infuzijo, pri odraslem psu pa mogoče le za antibiotike. Če bo presodil, da je stanje psa slabo, potem se bo najbrž odločil za ultrazvočno preiskavo trebuha, rentgensko slikanje in preiskave krvi in urina.

ZAPRTJE

Zaprtje ali obstipacija je največkrat težava starejših psov. V tem primeru je potrebno v hrano vnesti več vlaknine in vode. Psa hranimo z briketi, ki vsebujejo več vlaknine ali pa mu v brikete dodajamo kuhano zelenjavo. Lahko mu pomagamo tudi s sirupom za odvajanje (z lactulozo).
Mlajši psi, ki se najejo kosti tudi doživijo zaprtje. Tu gre za hudo zaprtje, ki zahteva klistiranje. Iztrebki zaradi kosti postanejo trdi kot kamen. S klistiranjem dodajamo vodo v črevo, da zmehčamo iztrebke. Velikokrat je te iztrebke potrebno drobiti v samem črevesju. Tak poseg je za psa nekoliko boleč. Veterinar se zato posluži pomirila in sredstev proti bolečinam.
Sploh pa ni priporočljivo psu dajati manjših kosti, ki jih lahko poje. Dobiva naj le večje kosti, ki jih lahko obgloda. Starejšim psom pa kosti ne dajemo več, če jim to povzroča težave.

TUJEK V ČREVESJU

Med nevarna stanja prebavil štejemo tudi tujek v črevesju. Največkrat na to pomislimo pri mladih psih, ki se igrajo in v naglici pogoltnejo igračo ali odgriznejo kos le te. Zelo nevarne so nitke, ki naberejo črevo kot blago na elastiko. Tak tujek je tudi težko diagnosticirati.
Na tujek pomislimo, ko pes neprestano bruha. Pomembna informacija za veterinarja je, če lastniki pogrešajo kakšno igračo ali drug predmet, če je pes kakšno stvar glodal ali pa kaj na sprehodu na hitrico pogoltnil, ko smo mu to hoteli vzeti iz gobca. Če opazimo, da je pes kaj takšnega pogoltnil, kar je preveliko, da bi šlo skozi črevo, potem nemudoma obiščemo veterinarja, da sproži bruhanje. Nikakor ne čakamo na to ali se bo predmet v črevesju zataknil ali ne.
Predmeti, ki jih pes pogoltne so npr. zgrize svojo plastično posodo in poje koščke le te, gumijasto žogico, dudo, lastnikove spodnje hlače, nogavice, koščki polivinila, otroške igrače, ostre kosti, šivanke,….Tujek v črevesju ugotovimo z ultrazvočno peiskavo trebuha ali z rentgenskim slikanjem, včasih se moramo poslužiti obeh metod, pa še vedno ne moremo zagotovo ugotoviti ali gre za tujek ali ne. Vsi tujki se na rentgenski sliki ne vidijo npr. koščki lesa, koščice od breskev, plastika,…. na rentgenu vidimo kosti, kamenje, kovino. Z ultrazvokom tujka tudi ne vidimo vedno, zato je včasih potrebna diagnostična laparatomija to pomeni, da odpremo trebuh in pogledamo vanj kaj je narobe.
Ko tujek potrdimo, ga je potrebno čimprej odstraniti iz črevesja. Ponavadi se le ta ustavi v delu tankega črevesja, ki se imenuje jejunum. Tujek na steno črevesja pritiska in preprečuje prekrvavitev le te, zato začne odmirati. Če je stena črevesja še »živa«, potem v črevo samo zarežemo, odstranimo tujek in črevo zašijemo. Če pa je stena črevesja že tako prizadeta, da že odmira, potem naredimo resekcijo prizadetega dela. To pomeni, da odmrl kos črevesja odrežemo in zdrava konca zašijemo skupaj.Komplikacije po takšni operaciji so lahko popuščanje šivov na kakšnem delu črevesja, peritonitis vnetje potrebušnice, kar lahko vodi tudi v pogin psa.
Najhujši primer smo imeli, ko smo dobili psico po nestrokovno opravljeni sterilizaciji psice in je imela v trebuhu polno priraslic, ki so zrasle okoli delov tankega črevesja in ga stisnile. Odstraniti smo morali ¾ tankega črevesja. Po toliko odstranjenega črevesja smo pričakovali trajne motnje v prebavi, vendar na srečo ta psica normalno prebavlja hrano.

Veterinarski Center Mateja Plevnik Nujni Primer Slika1

ZA NUJNE PRIMERE nas pokličite na dežurni telefon +386 40 235 206, tudi izven delovnega časa.

Veterinarski Center Mateja Plevnik Trgovina Slika1

Obiščite našo trgovino, kjer boste našli pester izbor hrane, izdelke za nego in dodatke različnih blagovnih znamk za vaše ljubljenčke.

Veterinarski Center Mateja Plevnik Trgovina Slika2
0
USPEŠNIH OPERACIJ
0
CEPLJENJ
0%
SKRB ZA STRANKE
  • DELOVNI ČAS
    Vsak delavnik od 08:00 do 12:00 in od 15:00 do 19:00
    V soboto od 08:00 do 12:00 ob nedeljah in praznikih zaprto
    ZAŽELJENO JE PREDHODNO NAROČANJE PO TELEFONU
  • DEŽURNI TELEFON
    +386 40 235 206 ZA NUJNE PRIMERE: male živali.
    +386 31 663 669 ZA NUJNE PRIMERE: rejne živali
    Na dežurni telefon nas lahko pokličete Izven delovnega časa.
  • DELOVNI ČAS
    Vsak delavnik od 08:00 do 12:00 in od 15:00 do 19:00
    V soboto od 08:00 do 12:00 ob nedeljah in praznikih zaprto
    ZAŽELJENO JE PREDHODNO NAROČANJE PO TELEFONU
  • DEŽURNI TELEFON
    +386 40 235 206 ZA NUJNE PRIMERE: male živali.
    +386 31 663 669 ZA NUJNE PRIMERE: rejne živali
    Na dežurni telefon nas lahko pokličete Izven delovnega časa.