Bolezni mačk

Mačja levkemija (FeLV-Feline Leukemia Virus Infection)

Bolezen se pojavlja po vsem svetu. Mačja levkemija za ljudi ne predstavlja tveganja. Obstaja več tipov virusa (FeLV-A, FeLV-B in FeLV-C). Nalezljiv je le tip A. Virus je v okolju zelo nestabilen. Prenaša se s tesnim stikom med mačkami oziroma preko sline, npr. pitje iz istih posodic, ugrizi,… Lahko se prenaša iz matere na plodove že v maternici ali po rojstvu preko mleka. Mlade mačke so tudi bolj dovzetne za infekcijo s FeLV.

Nekatere mačke so na virus mačje levkemije dokaj odporne in ga lahko odpravijo iz telesa (regresorji), pri drugih pa se lahko začne virus po vnosu v organizem razmnoževati v limfocitih in monocitih (to so tipi belih krvnih celic, odgovornih za obrambo). Pride do raznosa virusa po telesu in v tarčnih organih, ki so timus, vranica, bezgavke, slinske žleze. Po treh tednih virus FeLV napade kostni mozeg.

Klinični znaki mačje levkemije so različni, to je odvisno od starosti mačke in od tipa virusa. Največkrat se pokaže slabokrvnost in slabša imunska sposobnost, infekcije zgornjih dihalnih poti ter stomatitis. Tudi sam tip virusa lahko določi klinično sliko, na primer FeLV-C je primarno povezan s pojavom slabokrvnosti (neregenerativna anemija), tip FeLV-B pa s pojavom tumorjev. Neoplastične bolezni, ki se lahko pojavijo pri okužbi s FeLV so levkemija, limfom (ki je lahko v mediastinumu, v prebavilih ali multicentričen), fibrosarkom. Lahko pride do pojava FAE (FeLV Associated Enteritis), ki se kaže z driskami, bruhanjem, vnetjem ustne sluznice in izgubo telesne teže. Nekatere mačke imajo nevrološke znake, težave s kožo, reprodukcijske motnje, itd.

Mačke se lahko proti bolezni cepi. Pred cepljenjem je smiselno mačko testirati na prisotnost bolezni (mačke, ki so v latentni fazi bolezni namreč ne kažejo znakov okužbe). Okužbo s FeLV ugotavljamo s hitrim testom, za katerega potrebujemo par kapljic krvi in je narejen v 10 minutah. Če je mačka negativna jo na začetku cepimo dvakrat v razmaku enega meseca, nato pa ponavljamo cepljenje vsako leto.

Pri mačkah, ki so pozitivne na bolezen, ampak zdrave, je treba omejiti stik z ostalimi mačkami ozirama testirati in cepiti ostale mačke v okolici. Načeloma zdravi mački, ki so pozitivni, niso zelo kužni. Pri mačkah, ki so že bolne, je potrebno oceniti zdravstveno stanje ter zdraviti že obstoječo bolezen, vendar je načeloma zdravljenje manj uspešno. Prenos na ljudi še ni bil potrjen.

Sabina Fetić, DVM