Bolezni mačk

Mačji aids (FIV-Feline Immunodeficiency Virus)

Je bolezen mačk, ki je razširjena po celem svetu. Gre za virus iz skupine Lentivrusov. Največ okužb je pri odraslih samcih, kar je najverjetneje posledica agresivnega obnašanja (ugrizne rane). Virus mačjega aidsa se namreč prenaša s krvjo in slino, možen pa je tudi prenos virusa že v maternici, in sicer iz matere na mladiče ali pa po rojstvu- preko mleka, vendar je to zelo redko. Protitelesa se začnejo tvoriti 2-4 tedne po infekciji, vendar se ta čas lahko tudi podaljša, če je šlo za okužbo z manjšimi količinami virusa. (Protitelesa zaznamo s hitrimi testi-ELISA). Po pokužbi pride do raznosa virusa v kri in v tkiva, kjer je veliko makrofagov (tip belih krvnih celic, ki skrbi za obrambo organizma pred okužbami), in sicer v vranico, bezgavke in timus. Nato se okužba pomiri in preide v latentno fazo (brez kliničnih znakov).

V zadnji fazi bolezni pride do pojava različnih bolezenskih znakov, ki pa so posledice izgube zmožnosti obrambe organizma. Kot pri ljudeh, je tudi pri mačkah večja možnost za pojav infekcij (glivične, bakterijske, virusne) in prav tako je zdravljenje le-teh težje obvladljivo. Mačke, okužene s virusom mačjega aidsa, so tudi bolj dojemljive za novotvorbe (levkemija, limfom).

Bolezen lahko ugotovimo s hitrimi testi, ki pa so lahko tudi lažno pozitivni ali lažno negativni. Zato za bolj točno diagnostiko svetujemo ponovitev testiranja čez 2 meseca. Krvna slika in biokemijske vrednosti pa so dostikrat normalne, največkrat ugotovimo limfopenijo (zmanjšanje števila obrambnih celic v krvi). Zdravljenje bolezni zaenkrat nima prav veliko uspehov. Prenos bolezni na ljudi ni bil potrjen.

Test, s katerim ugotavljamo mačji aids in mačjo levkemijo pri mačkah. Ta test je pozitiven na FIV.

Sabina Fetić, DVM